Stalno predstavništvo RS pri OZN New York /Tematska področja /

Človekove pravice in človekova varnost

Človekove pravice

Slovenija v mednarodni skupnosti zastopa progresiven pristop na področju človekovih pravic, ki na eni strani vodi v nadaljnjo kodifikacijo mednarodnega prava človekovih pravic (razvoj novih standardov), na drugi strani pa v konkretne dejavnosti za njihovo spoštovanje in uveljavljanje. Predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, predstavlja za Slovenijo poseben izziv na področju človekovih pravic.

V Organizaciji združenih narodov je Slovenija na področju človekovih pravic dejavna v obeh organih, namenjenih obravnavi te problematike: v Svetu za človekove pravice v Ženevi in v Tretjem odboru Generalne skupščine v New Yorku. Glavno forum, za vsebinsko razpravo o človekovih pravicah pa predstavlja Svet za človekove pravice, ki je v letu 2006 zamenjal Komisijo za človekove pravice (resolucija A/60/251).  Maja 2007 je bila Slovenija za obdobje treh let izvoljena v Svet za človekove pravice.

Na področju človekovih pravic je Slovenija tudi aktivno vključena v delo nekaterih subsidiarnih teles Ekonomskega in socialnega sveta (ECOSOC) kot sta Komisija za status žensk in Komisija za socialni razvoj. Slovenija ni članica teh dveh komisij, vendar pripisuje velik pomen vprašanjem, ki se obravnavajo na dnevnem redu obeh teles. Še posebej posvečamo pozornost pravicam invalidov, izobraževanju, zaposlovanju, enakosti med spoloma, pravicami žensk in drugim pomembnim vprašanjem.

Slovenija je nasledila oziroma ratificirala glavne mednarodne dokumente s področja človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in prava beguncev.

Slovenija je vzpostavila s civilno družbo stalni dialog vprašanju človekovih pravic v njeni zunanji politiki. V nadaljevanju podpira Slovenija vključevanje močnega, svobodnega in neodvisnega glasu civilne družbe v svoja prizadevanja pri promociji in izboljšanju položaja človekovih pravic na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni.

Skladno z možnostmi, pa Slovenija prostovoljno prispeva finančna sredstva Uradu visoke komisarke za človekove pravice, ostalim specializiranim agencijam in programom kot so UNICEF, Razvojni sklad ZN za ženske, Sklad ZN za demokracijo itn.

Človekova varnost

Pomembno je graditi na dosežkih Svetovnega vrha 2005 in Svetovnim sklepnim dokumentom kjer so svetovni voditelji priznali, da ''so vsi posamezniki opravičeni do svobode pred strahom in svobode pred željami ter da imajo enake možnosti, da uživajo vse njihove pravice in v celoti razvijejo njihov potencial''. Republika Slovenija je aktivna članica Mreže za človekovo varnost (MČV), ki je neformalna skupina enako mislečih držav  in je bila ustanovljena leta 1998. Leta 2006/2007 je Slovenija predsedovala omenjeni pobudi.

Delovanje skupine je zasnovano na sodelovanju z drugimi podobno mislečimi državami, mednarodnimi in nevladnimi organizacijami. Skupina je v svojem obstoju izpostavila naslednja vprašanja: učinkovitost mednarodnih institucij na področju človekove varnosti, reforma Komisije za človekove pravice, izobraževanje o človekovih pravicah, koncept "odgovornost za zaščito", nasilje nad otroki, otroci v oboroženih spopadih, ženske v mirovnih operacijah, protipehotne mine, osebno in lahko orožje, HIV/AIDS, trgovina z ljudmi, revščina in k človeku usmerjen razvoj, medkulturni dialog  in vpliv klimatskih sprememb na ranljive skupine.

Mednarodno pravo in boj proti terorizmu

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN na mednarodno pravnem področju  zastopa stališča Republike Slovenije pri oblikovanju novih mednarodnopravnih instrumentov (mednarodnih pogodb, resolucij, dogovorov o soglasju ipd.), ki nastajajo pod okriljem  OZN in v imenu Republike Slovenije komunicira z generalnim sekretarjem ZN v njegovi vlogi depozitarja mednarodnih pogodb.  

VI. odbor Generalne skupščine OZN

Mednarodnopravna vprašanja države članice primarno rešujemo v okviru VI. odbora Generalne skupščine OZN, ki je eden od šestih odborov v okviru katerih deluje Generalna skupščina OZN. VI. odbor večinoma razpravlja o osnutkih mednarodnopravnih instrumentov, ki jih predložijo drugi strokovni organi OZN, največkrat Komisija za mednarodno pravo (ILC), Sekretariat ZN, Pisarna ZN za pravne zadeve (OLA) ali pa tudi posamezne članice ZN. Države članice v okviru VI. odbora torej podajamo svoja stališča in poglede na osnutke mednarodnopravnih instrumentov s ciljem, da bodo ti instrumenti na najboljši način uredili določeno področje na mednarodni ravni ter da bodo hkrati prejeli podporo čim večjega števila držav članic. Ko se države članice dogovorimo o besedilu določene mednarodne pogodbe (sprejem resolucije), se le-ta odpre za podpis ter ratifikacijo s strani držav članic. Mednarodne pogodbe stopijo v veljavo, ko depozitar prejme predpisano število instrumentov o ratifikaciji.

Generalni sekretar ZN - depozitar mednarodnih pogodb

Depozitar mednarodnih pogodb, ki se dogovorijo v okviru ZN, je generalni sekretar ZN. v njegovem imenu to funkcijo opravlja Pisarna ZN za pravne zadeve, Oddelek za mednarodne pogodbe. Generalni sekretar ZN je trenutno depozitar več kot 500 mednarodnih pogodb, katerih spisek je dostopen na spletnih straneh Oddelka za mednarodne pogodbe. Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN posreduje Generalnemu sekretarju ZN kot depozitarju instrumente o ratifikaciji posameznih mednarodnih pogodb, skladno z 102. členom Ustanovne listine ZN registrira mednarodne pogodbe, katerih depozitar je Republika Slovenija oz. je pogodbena stranka in pridobiva overjene kopije mednarodnih pogodb, katerih depozitar je Generalni sekretar ZN.  

Mednarodna sodišča

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN na mednarodno pravnem področju sodeluje tudi pri vsakoletnem sprejemanju poročil mednarodnih sodišč v Generalni skupščini ZN in sicer Meddržavnega sodišča (ICJ), Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), Mednarodnega kazenskega tribunala za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), Mednarodnega kazenskega tribunala za Ruando (ICTR), Posebnega sodišča za Siera Leone (SCSL) in Mednarodnega pomorskega sodišča (ITLOS).

Mednarodno pomorsko pravo

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN sodeluje na številnih sestankih držav pogodbenic posameznih mednarodnih pogodb, ki vsako leto zasedajo na sedežu OZN v New Yorku. Med njimi velja posebej omeniti zasedanje držav pogodbenic Konvencije ZN o mednarodnem pomorskem pravu (UNCLOS), ki ima skoraj univerzalno članstvo (skoraj vse države članice OZN so pogodbenice konvencije). Sekretariat ZN je za vprašanja mednarodnega pomorskega prava ustanovil poseben oddelek v okviru Pisarne ZN za pravne zadeve, Oddelek za oceane in pravo morja (DOALOS).

Boj proti terorizmu

Slovenija sodeluje pri naporih mednarodne skupnosti pri boju proti terorizmu. V okviru OZN je bilo dogovorjenih 13 mednarodnih pogodb, ki določajo ukrepe mednarodne skupnosti po posameznih področjih za boj proti terorizmu. Pogajanja se nadaljujejo v okviru posebnega Ad-hoc odbora Generalne skupščine ZN za oblikovanje ukrepov za boj proti terorizmu glede dodatne mednarodne pogodbe, ki bi na celovit način uredila boj proti terorizmu. Leta 2006 je bila v okviru ZN dogovorjena Globalna strategija ZN za boj proti terorizmu, katere namen je čim bolj poenotiti delovanje sistema ZN na področju boja proti terorizmu, predvsem delovanje t.i. protiterorističnih odborov Varnostnega sveta ZN ustanovljenih z resolucijami 1267, 1373 in 1540 z delovanjem Generalen skupščine ZN in delovanjem specializiranih agencij ZN ter drugih mednarodnih institucij (Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada itd.). Globalna strategija ZN namreč ugotavlja štiri med seboj povezane elemente, kako mora delovati mednarodna skupnost za uspešen boj proti terorizmu in sicer a) odpraviti vzroke, ki spodbujajo posameznike k terorizmu, b) izvajati ukrepe za preprečitev terorističnih dejanj in ukrepe za boj proti terorizmu c) pomagati državam, ki nimajo lastnih zmogljivosti, pri izvajanju ukrepov za boj proti terorizmu in v tem kontekstu krepiti vlogo OZN ter d) spoštovati načelo, da mora boj proti terorizmu temeljiti na spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava. Sekretariat ZN je za izvajanje Globalne strategije vzpostavil poseben spletni priročnik.

Razvojno sodelovanje

Razvojno sodelovanje so napori držav, usmerjeni v izboljšanje življenja vseh prebivalcev sveta in pripomoči k odpravi revščine, spodbujanju trajnostnega razvoja, preprečevanju in odpravi konfliktov, omogočanju dostopa do zdravstvenih in družbenih storitev ter pravice do izobraževanja. OZN je v zadnjih dveh desetletjih oblikovala mednarodno platformo za uresničevanje in osveščanje o ključnih razvojnih ciljih, ki med drugim vključuje Cilje tisočletja, zaključke Mednarodne konference o financiranju za razvoj, Zaključni dokument Vrha OZN in podobno.

Z vključevanjem v krog razvitih držav je Slovenija vedno bolj aktivna na področju razvojnega sodelovanja. To pomeni, da se je vključila v proces, katerega cilj je oblikovanje sveta, zgrajenega na osnovi globalnega miru in varnosti, socialnih in človekovih pravic ter uravnoteženega trajnostnega razvoja. Zato se je Slovenija zavezala k povečevanju deleža bruto nacionalnega dohodka, namenjenega razvojnemu sodelovanju, in sicer na vsaj 0.17% do l. 2010 in 0.33% do l. 2015, in s tem k uresničevanju mednarodno sprejetih razvojnih ciljev, kamor sodijo tudi Cilji tisočletja.

Bilateralno razvojno sodelovanje Slovenije je večinoma usmerjeno v širše območje jugovzhodne Evrope, pri čemer je dolgoročni cilj vključitev držav regije v evropsko in svetovno gospodarstvo, izgradnja institucij in izobraževanje. Skladno z razvojno politiko Evropske Unije se slovensko razvojno sodelovanje postopoma usmerja tudi v Afriko.

Slovenija, kot vse države donatorke, delež sredstev namenja tudi v mednarodne razvojne organizacije. Kot majhna država je Slovenija še dodatno naklonjena multilateralizmu in zato ni presenetljivo, da je največ sredstev multilateralnim organizacijam namenjenih prav OZN, med drugim UNDP, UNICEF in UNFPA.

OKOLJE IN TrajnostnI razvoj

Mednarodna skupnost mora okolje varovati, saj bo v nasprotnem primeru posledice moč čutiti v vseh državah sveta. Slovenija posveča posebno pozornost podnebnih spremembam, saj jih vidi kot neodložljiv izziv s potencialno pogubnimi zapleti. Nujno je pospešiti iskanje skupnega globalnega pristopa za reševanje podnebnih sprememb. Prav zato je Slovenija podnebne spremembe opredelila kot eno prioritet v času njenega prvega predsedovanja Evropski uniji.

Trajnostni razvoj, torej iskanje ravnotežja med zagotavljanjem človeških potreb po gospodarskem in družbenem razvoju ter zaščito okolja, je prišel v ospredje s pomočjo vrha v Riu de Janeiru leta 1992. Vprašanje je potrebno nujno nasloviti in pri tem gledati preko nacionalnih meja, saj bo le na tak način možno zagotoviti potrebe prihodnjih generacij.

REFORMA OZN

Reforma OZN je visoko na dnevnem redu zasedanj Generalne skupščine že več let. Cilj reforme je izboljšati učinkovitost Organizacije z okrepitvijo njenih glavnih organov in s prilagoditvijo novim razmeram v svetu, vedno novim nalogam in novim zahtevam.

Prejšnji generalni sekretar Kofi Annan je začel z zadnjim valom reform že v l. 2003, ko je imenoval Visoki panel o grožnjah, izzivih in spremembah. Na osnovi priporočil Panela, zajetih v poročilu imenovanem “Varnejši svet: naša skupna odgovornost” so se države članice OZN odločile za pomembne korake v smeri reforme, ki so navedeni v dokumentu Rezultati svetovnega vrha 2005 (resolucija Generalne skupščine 60/1 z dne 16. septembra 2005).

Od Vrha naprej so bile sprejete številne odločitve s področja reforme OZN ali pa so se in se še nadaljujejo pogovori in pogajanja na preostale točke:

- Decembra 2005 je bila ustanovljena Komisija za izgradnjo miru, katere naloga je izboljšati aktivnosti v smeri pomoči državam v pokonfliktnem obdobju.

- Marca 2006 je bil ustanovljen Svet za človekove pravice za zaščito in promoviranje človekovih pravic.

- Številne resolucije na temo revitalizacije Generalne skupščine so nakazale pot v smeri racionalizacije dnevnega reda in izboljšanja učinkovitosti dela, tudi z razprao o pregledu preteklih mandatov.

- Sprejete so bile številne resolucije na področju reforme upravljanja, med njimi reforma upravljanja s človeškimi viri, reforma oskrbe in krepitev vladanja in nadzora.

- Na osnovi poročila Visokega panela o usklajenem sistemu delovanja OZN iz l. 2006 se nadaljuje delo na izboljšanju usklajevanja aktivnosti raznih delov Organizacije.

- Reforma Varnostnega sveta (VS) je na dnevnem redu od l. 1993. Do zdaj še ni bilo dovolj politične volje, da bi se začela pogajanja na to temo. Glavne zadeve, o katerih bi bilo treba odločiti so velikost razširjenega VS, povečanje števila stalnih članic VS, kriteriji za morebitno izbiro novih stalnih članic in pravice stalnih članic, predvsem veto. Pomemben element reforme VS je izboljšanje metod dela, predvsem povečanje transparentnosti za in pogovorov z nečlanicami VS. Slovenija je članica Skupine ACT (Accountability, Coherence, Transparency; Odgovornost, Skladnost, Transparentnost), ki si prizadeva za večjo odgovornost, skladnost ter transparentnost dela VS OZN in podpira prizadevanja za omejitev pravice veta v primeru genocida, zločinov proti človečnosti in hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava.