Stalno predstavništvo RS pri OZN New York /Prioritete Republike Slovenije na 71. zasedanju Generalne skupščine OZN /

Prioritete Republike Slovenije na 71. zasedanju Generalne skupščine OZN

Slovenija si od svoje včlanitve v OZN prizadeva za učinkovit multilateralizem, v središču katerega je Organizacija Združenih narodov (OZN). Pri tem si poleg zavzemanja za večjo učinkovitost dela OZN prizadeva za večjo vključenost vseh akterjev, legitimnost in transparentnost mednarodnega odločanja. V tem kontekstu je pomembno, da se OZN prilagodi novim realnostim, zato Slovenija podpira celovito reformo OZN, predvsem pa reformo Varnostnega sveta in revitalizacijo Generalne skupščine OZN. Slovenija je aktivno vpeta v postopek izbire in imenovanja novega generalnega sekretarja OZN.

Slovenske aktivnosti v Generalni skupščini OZN so tradicionalno usmerjene na varstvo človekovih pravic, promocijo človekove varnosti in pristop, ki v središče postavlja človeka, preventivno delovanje, krepitev in spoštovanje mednarodnega prava ter ciljev in načel Ustanovne listine OZN. V vlogi predsedujoče Mreži za človekovo varnost bo opozarjala na izzive, ki ogrožajo varnost posameznika.

Slovenija bo svoje prioritete uresničevala tudi v okviru Evropske unije ter njenih prioritet in sodelovala s podobno mislečimi državami iz različnih regij.

V času 71. zasedanja Generalne skupščine OZN bo Slovenija praznovala 25. obletnico včlanitve v svetovno organizacijo. Imenovan bo tudi prihodnji generalni sekretar OZN. Slovenija se bo posebej posvetila naslednjim prednostnim področjem:

1. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Slovenija bo svoje napore usmerila k uresničevanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Akcijskega načrta iz Adis Abebe o financiranju za razvoj na nacionalni ravni ter prispevala k njihovemu uresničevanju na globalni ravni. Posebna pozornost bo posvečena oblikovanju učinkovitih partnerstev med vsemi ključnimi deležniki v družbi. V ospredju bodo tudi prizadevanja za oblikovanje skladnega, učinkovitega in vključujočega ogrodja za spremljanje in pregled implementacije ciljev trajnostnega razvoja na globalni ravni.

Slovenija bo še naprej prispevala k mednarodnim prizadevanjem za odpravo revščine in uresničevanje vseh treh dimenzij trajnostnega razvoja na uravnotežen in celovit način. Zavzemala se bo za pristop, ki temelji na človekovih pravicah ter podpirala napore za doseganje enakosti spolov in opolnomočenja žensk. Slovenija bo zagovornica miroljubnih in vključujočih družb, demokratičnega vladanja in vladavine prava, ki so ključnega pomena za doseganje trajnostnega in vključujočega razvoja. Zavzemala se bo za bolj integriran pristop pri naslavljanju razvojnih, humanitarnih in podnebnih izzivov ter tistih na področju izgradnje miru in varnosti.

Slovenija bo podpirala prizadevanja za zagotavljanje okoljske trajnosti in uresničevanje Pariškega sporazuma ter s tem ustrezno naslavljanje podnebnih sprememb. Še naprej bo podpornica prizadevanj za soočanje z drugimi globalnimi izzivi, kot so trajnostno upravljanje z vodami in gozdovi. Kot pomemben izziv trajnostnega razvoja Slovenija uvršča tudi zagotavljanje prehranske varnosti, tako v smislu varne, zadostne in ustrezne hrane kot ustrezno reševanje problematike zavržkov in odpadkov hrane ter ostalih zaskrbljujočih trendov.

V podporo uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja si bo Slovenija prizadevala tudi za promocijo pomena čebel za prehransko varnost, trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost z namenom, da se v času 72. zasedanja Generalne skupščine OZN 20. maj razglasi za svetovni dan čebel.

Slovenija bo še naprej spodbujala dosledno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, humanitarnih načel in mednarodnega prava človekovih pravic. Posebna pozornost bo posvečena zaščiti in vključevanju ranljivih družbenih skupin v procese načrtovanja in izvajanja humanitarne pomoči ter preventivnemu delovanju in krepitvi kapacitet v smeri odpornosti na krize. Slovenija bo uresničevala zaveze, ki jih je dala na Svetovnem humanitarnem vrhu maja 2016 v Istanbulu.

2. Človekove pravice
Slovenija se bo še naprej zavzemala za spoštovanje, varstvo, uveljavljanje in udejanjanje vseh človekovih pravic za vse ne glede na katerokoli osebno okoliščino. Človekove pravice so univerzalne, neodtujljive, nedeljive, soodvisne ter medsebojno povezane in nihče ne sme biti diskriminiran. Slovenija se bo jeseni aktivno vključila v obeležitev 50. obletnice sprejema Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki skupaj s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah predstavljata temelje mednarodnopravne ureditve človekovih pravic. Prav tako si bo v mednarodnih forumih za človekove pravice še naprej prizadevala za celovito obravnavo vseh človekovih pravic.

Tradicionalne prioritete, ki jih Slovenija zagovarja tudi v okviru članstva v Svetu OZN za človekove pravice, zajemajo pravice otrok, žensk in starejših, invalidov, LGBTI oseb, položaj etničnih in drugih manjšin, boj proti rasizmu in diskriminaciji, zavzemanje za odpravo smrtne kazni, zagovarjanje pravice do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja ter dostopa do čiste pitne vode in komunalne ureditve ter uveljavljanje in krepitev izobraževanja za človekove pravice. Poseben poudarek bo namenjen tudi vidiku preprečevanja konfliktov z udejanjanjem človekovih pravic.

Slovenija bo spodbujala opolnomočenje žensk, vključno s krepitvijo uresničevanja standardov, ki bodo ženskam zagotovili polno uživanje vseh človekovih pravic. Posebno pozornost bo še naprej namenjala spodbujanju otrokovih pravic ter odpravi vseh oblik nasilja in zlorabe otrok.

Slovenija se bo še naprej zavzemala za varstvo in uveljavljanje človekovih pravic starejših oseb. Prizadevala si bo za krepitev mednarodnopravnega okvira za varstvo pravic starejših, ki bi omogočil primerno obravnavo starostne diskriminacije, zagotovil vključevanje starejših in preprečeval nasilje nad njimi.

Slovenija se bo v kontekstu begunsko-migrantske krize zavzemala za ozaveščanje s pomočjo izobraževanja in usposabljanja za človekove pravice, pri čemer bo poudarek zlasti na otrocih in mladih. Tako v Sloveniji kot tudi širše v mednarodni skupnosti si bomo prizadevali za implementacijo dobrih praks ozaveščanja o univerzalnih človekovih pravicah.

3. Migracije
Slovenija, ki se je tudi sama znašla v primežu močnega migracijskega toka, se zaveda pomena ustrezne obravnave najbolj številčnih migracijskih tokov po drugi svetovni vojni na globalni ravni. Prepričana je namreč, da se lahko migracijske tokove ustrezno in v luči iskanja dolgoročnih rešitev naslavlja le globalno.

Slovenija aktivno sodeluje v razpravah o migrantih in beguncih na mednarodni ravni. Zato pozdravlja organizacijo Visokega zasedanja Generalne skupščine OZN o upravljanju z množičnimi premiki migrantov in beguncev na sedežu OZN 19. septembra 2016, na katerem bo sprejet tudi sklepni dokument. Slovenija si prizadeva, da bo besedilo uravnoteženo in da bo v njem ustrezno poudarjen pomen odpravljanja vzrokov za množične migracije, potreba po zaščiti migrantov, pomen migracij za razvoj, pa tudi potreba po prevzemu globalne odgovornosti za ustrezno naslavljanje in upravljanje migracijskih tokov.

Slovenija se bo zavzemala za to, da se bo v mednarodnem okviru begunce in migrante dosledno obravnavalo v skladu s sprejetimi mednarodnimi pravnimi zavezami. Prav tako bo v okviru razprav poudarjala, da mora mednarodna skupnost več naporov vložiti v učinkovit boj proti organiziranim kriminalnim skupinam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi ter pri tem posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam ljudi, ki jih predstavljajo otroci, ženske in starejši.

4. Preventivna diplomacija
Slovenija tradicionalno podpira prizadevanja za krepitev preprečevanja konfliktov in miroljubnega reševanja sporov, vključno s krepitvijo mediacijskih prizadevanj OZN ter nadaljnjim spodbujanjem uporabe mediacije in krepitve zmogljivosti na nacionalni, regionalni kot tudi mednarodni ravni. Še naprej bo spodbujala mediacijo kot del širšega nabora orodij za preprečevanje in reševanje konfliktov in dosego trajnega miru.

Prav tako bo spodbujala medkulturni dialog, ki pomembno prispeva k preseganju polarizacije in stereotipov ter poudarja vrednote in načela, ki zbližujejo ljudi.

Slovenija bo nadaljevala z aktivno podporo uresničevanju koncepta odgovornost zaščititi, predvsem pri preprečevanju množičnih grozodejstev, t.j. genocida, vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in etničnega čiščenja. Aktivno bo spodbujala ozaveščanje o rizikih in kazalnikih, ki kažejo na procese, ki lahko vodijo do grozodejstev ter na ta način krepila odvračalne mehanizme, ki lahko preprečijo najhujše kršitve človekovih pravic.

5. Vladavina prava in krepitev mednarodnega pravnega sistema
Slovenija si bo prizadevala za spoštovanje vladavine prava na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z mednarodnim kazenskim in tranzicijskim pravosodjem.

Odločno bo podpirala prizadevanja za preprečevanje nekaznovanosti storilcev najhujših zločinov, delo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in drugih mednarodnih sodišč ter spodbujala univerzalnost MKS. Tudi v prihodnje bo zagovarjala krepitev in širitev sodelovanja med MKS in OZN, predvsem Varnostnim svetom OZN. Podpora OZN lahko pomembno prispeva k učinkovitosti MKS.

Slovenija se bo nadalje zavzemala za krepitev načela komplementarnosti z različnimi pobudami, tudi pobudo za Medsebojno pravno pomoč (MLA).

Prav tako bo še naprej zagovarjala ratifikacijo in uresničevanje amandmajev sprememb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz Kampale ter spodbujala izvajanje pristojnosti MKS za kaznivo dejanje agresije.

6. Mednarodni mir in varnost
Slovenija bo podpirala nadaljnjo implementacijo ukrepov, ki izhajajo iz poročila generalnega sekretarja OZN o pregledu mirovnih operacij, resolucije GS in VS OZN o strukturah za izgradnjo miru, resolucije o pregledu globalne protiteroristične strategije ter globalne študije o ženskah, miru in varnosti, kot tudi sprejema resolucije VS OZN 2250 o vlogi mladih pri izgradnji miru. V tem oziru bo opozarjala na potrebo po zagotovitvi večje sinergije med instrumenti OZN na področju miru in varnosti, kot tudi na razvojnem in humanitarnem področju ter varovanja človekovih pravic, s čimer bi posledično zagotovili večjo učinkovitost naših skupnih naporov za ohranjanje miru in varnosti po svetu.

Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala napore za preprečevanje širjenja orožij za množično uničevanje, zlasti jedrskega orožja. Še naprej bo podpirala Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in se bo pridružila državam, ki se zavzemajo za reformo mednarodne institucionalne ureditve na področju razorožitve, zlasti jedrske. Posebno pozornost bo namenjala celovitemu pregledu implementacije resolucije Varnostnega sveta OZN 1540.

Na področju konvencionalnega orožja bo Slovenija še naprej aktivno podpirala promocijo Pogodbe o trgovini z orožjem in implementacijo Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (Ottawske konvencije), tudi skozi aktivnosti ITF Ustanove za človekovo varnost. Prizadevala si bo za širšo podporo resoluciji o Ottawski konvenciji.

Slovenija bo nadaljevala z aktivno podporo reformi varnostnega sektorja kot sestavnega dela celovite in vzdržne podpore varnosti in miru v celotnem kriznem ciklu, ki ima pozitivne učinke tudi na področjih krepitve pravne države, človekovih pravic, demokracije, stabilnosti in preprečevanja konfliktov.

Slovenija se bo še naprej vključevala v operativne aktivnosti mednarodne skupnosti za vzpostavitev ter ohranitev mednarodnega miru in varnosti, tako v okviru OZN kot v okviru ostalih relevantnih mednarodnih organizacij, ki delujejo v skladu z načeli Ustanovne listine OZN. Spremljala bo razvoj soočanja z novimi varnostnimi izzivi (kot npr. kibernetska varnost in hibridne grožnje).

7. Boj proti terorizmu
Slovenija bo podpirala okrepljena prizadevanja in sodelovanje v okviru globalnega odzivanja na terorizem, nasilni ekstremizem in radikalizacijo, ki vodita v terorizem, ob spoštovanju mednarodnega prava, vključno s človekovimi pravicami. Izpostavljala bo pomen preventivnih ukrepov. Pri tem bo spodbujala polno implementacijo Globalne protiteroristične strategije OZN, ki je bila sprejeta pred desetimi leti. V okviru obravnave okoliščin in vzrokov, ki vodijo v omenjene grožnje, bo Slovenija poudarjala posebno ranljivost mladih in potrebo, da se jim zagotovijo ustrezne možnosti za izobraževanje kakor tudi politično in gospodarsko vključenost. Hkrati bo podpirala sodelovanje žensk v boju proti terorizmu, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN 2242, kakor tudi regionalni pristop pri soočanju s temi izzivi, kar preprečuje podvajanje, ustvarja sinergijo in povečuje učinkovitost.